Delovno zadovoljstvo lahko opredelimo kot posameznikov splošen odnos do dela. Gre za skupek pozitivnih in negativnih občutkov, ki so povezani z delom in se nanašajo na različne vidike posameznikovega življenja v organizaciji.
STORITEV ZAJEMA
- Priprava spletnega vprašalnika za zaposlene ter posredovanje e-povezave za izpolnitev vprašalnika. Nagovor zaposlenim vam lahko oblikujemo mi. 100% anonimnost za zaposlene pri izpolnjevanju vprašalnika je zagotovljena!
- Vprašalnik ima 40 vprašanj povezanih z zadovoljstvom zaposlenih, kjer informacije podrobno analiziramo, da ugotovimo, kakšna je stopnja njihovega zadovoljstva. Nato pa odgovore analiziramo tudi v smeri, da prepoznamo moč posamezne izmed 4 dimenzij: zadovoljstvo z lastnim delom, zadovoljstvo z delovnim okoljem in organizacijo, zadovoljstvo z vodjo in zadovoljstvo z odnosi s sodelavci.
- Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov bomo podatke podrobno analizirali skupaj s psihologom in strokovnjakom s področja HR in poslovanja podjetij, ter na podlagi teh podatkov, tolmačenj in analiz, tudi podali predloge za spremembe v organizaciji.
- Informacije, ki jih prejmemo od zaposlenih, lahko primerjamo še s podatki, ki jih pridobimo od organizacije: stopnja fluktuacije, povprečno trajanje zaposlitev, absentizem, prezentizem…, in na ta način dobimo širšo sliko realnega stanja glede lojalnosti v podjetju.
- Priprava poročila za vodstvo podjetja v pisni obliki.
- Osebna predstavitev vsebine poročila za vodstvo podjetja in predlog ukrepov za izboljšave v trajanju 1 ure.
Delovno zadovoljstvo lahko okvirno razdelimo glede na 4 področja:
Zadovoljstvo z lastnim delom
Zadovoljstvo z delovnim okoljem in organizacijo
Zadovoljstvo z vodjo
Zadovoljstvo z odnosi s sodelavci
Zadovoljstvo z lastnim delom se nanaša na različne vidike tega, kako posameznik dojema svoje delo.
Eden od pomembnih vidikov je, kako zadovoljen je posameznik z delovnimi nalogami. Nanaša se tudi na to, kako zadovoljen je posameznik z odgovornostjo, ki jo ima pri delu in pa na samo jasnost delovnih nalog, torej ali posameznik sploh ve, kaj se od njega pričakuje. Drugi vidik se nanaša na to, kako zadovoljen je posameznik z možnostjo nadzora nad delom. To se nanaša na občutek, da lahko posameznik izbira svoje delovne naloge in način, na katerega se jih bo lotil, torej na občutek avtonomije pri delu, hkrati pa tudi na možnost sodelovanja pri odločanju o poslovanju podjetja in pa na zadovoljstvo z varnostjo in stabilnostjo zaposlitve. Tretji vidik se nanaša na zunanje vrednotenje posameznikovega dela, torej to, kako zadovoljen je posameznik z ugledom, ki ga ima njegovo delo v socialnem okolju ter kako zadovoljen je s svojimi dosežki in s tem, kakšna priznanja dobi za svoje delo.
Zadovoljstvo z delovnim okoljem in organizacijo se nanaša na to, kako se posameznik počuti na delovnem mestu in v organizaciji.
Gre za vidik, na katerega lahko organizacija najbolj vpliva, saj je bolj odvisen od zunanjih dejavnikov, kot od dejavnikov znotraj posameznika. Lahko ga razdelimo na dva pomembna vidika. Prvi je zadovoljstvo s fizičnimi pogoji dela. Sem uvrščamo zadovoljstvo z delovnim okoljem, ali je ustrezno poskrbljeno za varnost in ali je delo ustrezno organizirano oz. so delovne obremenitve ustrezno porazdeljene. Drugi vidik se nanaša na organizacijo. Gre za to, kako zadovoljen je posamezniki s tem, kakšne ugodnosti mu organizacija nudi, kakšne cilje mu postavlja, kakšne so možnosti razvoja in napredovanja v organizaciji ter ali se organizacija drži obljub, ki jih da zaposlenemu. V splošnem se nanaša tudi na to, kako zadovoljen je posameznik z organizacijsko politiko, cilji in vrednotami ter kako zadovoljen je posamezniki z obveščenostjo.
Zadovoljstvo z vodjo se nanaša na vse vidike posameznikovega zadovoljstva s svojim neposrednim nadrejenim.
V grobem lahko vidike razdelimo v dve kategoriji. Prva kategorija je zadovoljstvo z odnosom, ki zajema zadovoljstvo s komunikacijo, zadovoljstvo z aktivnim poslušanjem, ter na splošno zadovoljstvo z odnosom, torej ali vodja vse obravnava enako, je do njih spoštljiv, jih vidi kot pomembne člane ekipe in se iskreno zanima za njih. Drugi vidik je zadovoljstvo z vodenjem. Ta vidik se nanaša na to, kako učinkovito vodja vodi ekipo. Zajema vse vidike tega, kako vodja deli delo, kako vodi sestanke, kako se loteva uvajanja sprememb, ali nudi kakovostno povratno informacijo in kako upravlja s časom.
Zadovoljstvo z odnosi s sodelavci se nanaša na medosebne odnose z vsemi drugimi zaposlenimi v podjetju, predvsem pa s člani posameznikovega tima, torej tistimi, s katerimi vsak dan najbolj neposredno sodeluje. Zajema posameznikovo zadovoljstvo s trdnostjo in bližino odnosov, ali so si zaposleni pripravljeni pomagati med seboj in se podpirati pri delu in pred vodjami, ali jim je iskreno mar drug za drugega, ali so zadovoljni s tem, kako se povezujejo na delovnem mestu in izven dela.
Pomembno je, da se ukvarjamo z delovnim zadovoljstvom, saj je zadovoljstvo pogoj za ustvarjanje zdrave organizacijske klime, vpliva pa tudi na delovno zavzetost in vedenje v korist organizaciji.
Teoretična izhodišča uporabljena v raziskavah
Obstoječi merski pripomočki na področju ocenjevanja organizacij zelo dobro zajamejo določene vidike merjenega pojava. Manjka pa pripomočkov, ki bi celostno ugotavljali značilnosti pojava v organizaciji, sploh takih, ki bi bili ustrezno prevedeni in validirani za uporabo v Sloveniji.
Naš cilj je zato razviti lastne pripomočke, ki združujejo najpomembnejša odkritja organizacijske psihologije in najboljše lastnosti različnih pripomočkov, ki se za to uporabljajo. S tem menimo, da lahko dobimo bolj celosten vpogled v stanje v organizaciji in predlagamo bolj uporabne
možnosti za spremembe in nadaljnji razvoj organizacije.
Izhajamo iz različnih teoretskih predpostavk, med drugim Herzbergove dvofaktorske teorije (higieniki in motivatorji), primerjalnih teorij (kaj bi služba morala zagotavljati in kaj v resnici zagotavlja – Lawler), teorije postavljanja ciljev in motiviranosti za naloge (Locke in Lantham) in modela psiholoških vitaminov (Warr).
Različni merski pripomočki na tem področju vključujejo različne faktorje zadovoljstva ali pa zadovoljstvo pojmujejo enodimenzionalno. V našem vprašalniku smo želeli zajeti čim več vidikov zadovoljstva na delovnem mestu, hkrati pa to preveriti na čim bolj časovno ekonomičen način. Prevetrili smo različne vprašalnike z dobrimi merskimi karakteristikami (npr. Job Descriptive Index, Job Satisfaction Survey, Minessota satisfaction questionnaire), pri tem opazili kar nekaj pomanjkljivosti, in naš vprašalnik glede na naše izkušnje in strokovno znanje ustvarili na način, da zajamejo vidike, za katere menimo, da so ključni pri zadovoljstvu zaposlenih v slovenskih podjetjih
Tako smo samostojno oblikovali naš vprašalnik za merjenje zadovoljstva zaposlenih, ki pokriva tudi področja, ki jih ostali vprašalniki ne upoštevajo.
Verjamemo, da je naš vprašalnik eden izmed najboljših v našem prostoru.
