You are currently viewing RAZNOLIKOST IN VKLJUČEVANJE

RAZNOLIKOST IN VKLJUČEVANJE

V nadaljevanju bomo osvetlili dva ključna koncepta, ki ju pogosto slišimo, a ju včasih ne razumemo v celoti – raznolikost in vključevanje. To nista samo besedi; to sta vrednoti, ki lahko našemu podjetju, pa tudi vsakemu posamezniku med nami, prineseta ogromne koristi. Zaposleni imajo pri spodbujanju raznolikosti in vključevanja ključno vlogo. Prav oni so tisti, ki so vsakodnevno v neposrednem stiku s sodelavci in zato pomembno prispevajo k oblikovanju kulture spoštovanja in sprejemanja raznolikosti. Njihovo vedenje, odnos in dejanja neposredno vplivajo na to, ali se vsak posameznik počuti vključenega in sprejetega, ne glede na svoje ozadje, prepričanja ali razlike. Raznolikost in vključevanje nista le nalogi podjetja, vodstva ali pravilnikov in aktov podjetja – sta skupna odgovornost vseh. Ko vsak zaposleni prevzame aktivno vlogo pri ustvarjanju vključujočega delovnega okolja, lahko organizacija resnično postane prostor, kjer vsi pripadajo in prispevajo k skupnemu uspehu.

Kaj je raznolikost in kaj vključevanje?

Raznolikost se nanaša na vse tiste značilnosti, ki nas delajo edinstvene. To so lahko razlike v spolu, starosti, kulturnem ozadju, izobrazbi, izkušnjah, načinu razmišljanja in še marsičem. Raznolikost prepoznava in ceni te razlike.

A raznolikost sama po sebi ni dovolj. Brez vključevanja raznolikost izgubi svojo moč. Vključevanje pomeni, da vsakdo, ne glede na to, kako se razlikuje od drugih, občuti, da pripada, da je spoštovan in da ima enakovredno možnost prispevati in se razvijati. Raznolikost je torej to, da so vsi povabljeni na zabavo, vključevanje pa to, da vsi tudi plešejo.

Zakaj je raznolikost dobra za podjetje?

Raziskave kažejo, da so raznolike ekipe uspešnejše od tistih, ki so manj raznolike. McKinseyjeva študija Delivering through Diversity je pokazala, da podjetja z večjo raznolikostjo v svojih vrstah ustvarijo kar 35 % večjo verjetnost za nadpovprečen uspeh podjetja. Raznolikost prinaša sveže ideje, inovacije in večjo sposobnost reševanja problemov.

Novejše raziskave potrjujejo, da večja raznolikost zaposlenih pozitivno vpliva na zadovoljstvo, sodelovanje in zavzetost zaposlenih. Študija “Raziskava dobrih praks upravljanja raznolikosti in spodbujanja enakosti v malih in srednje velikih podjetjih” poudarja, da podjetja, ki spodbujajo raznolikost in enakost, ustvarjajo delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo bolj vključene in motivirane.

Poleg tega raziskava “Vpliv organizacijske klime na medsebojne odnose, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih” ugotavlja, da izboljšanje organizacijske klime, ki vključuje spodbujanje raznolikosti, povečuje zadovoljstvo zaposlenih in njihovo zavzetost na delovnem mestu.

Te ugotovitve poudarjajo pomen ustvarjanja vključujočega delovnega okolja, kjer se cenijo različna ozadja in perspektive zaposlenih, kar vodi k večji zavzetosti in zadovoljstvu pri delu.

Raznolike ekipe imajo večji vpogled v potrebe strank, saj boljše odražajo različne trge in skupnosti. Poleg tega Harvard Business Review ugotavlja, da podjetja z raznolikimi ekipami sprejemajo boljše in hitrejše odločitve in da raznolikost v ekipah pozitivno prispeva tudi k izboljšanju dobičkonosnosti ter učinkovitosti.

Vključevanje: ključ do uspeha raznolikosti

Toda raznolikost brez vključevanja ne prinese teh koristi. Raziskave kažejo, da ljudje v raznolikih, a ne vključujočih okoljih pogosteje občutijo stres in manjšo pripadnost, kar vodi do slabše uspešnosti in višje fluktuacije zaposlenih. Ključno je, da ustvarimo kulturo, kjer se vsi počutijo sprejete in slišane.

Prvi korak je ozaveščanje:

Bodimo pozorni na svoje predsodke. Vsi jih imamo, a ključno je, da se jih zavedamo in delamo na njih.

Ozaveščanje raznolikosti v povezavi z vključevanjem je proces, ki zahteva zavestno prizadevanje na vseh ravneh podjetja. Gre za spodbujanje kulture, kjer razlike med zaposlenimi niso le sprejete, temveč aktivno cenjene, in kjer ima vsak posameznik občutek pripadnosti. V nadaljevanju so koraki, tehnike in strategije, kako lahko to dnevno udejanjajo zaposleni:

Spodbujanje ozaveščenosti o raznolikosti in vključenosti. Organizirajte delavnice in seminarje o raznolikosti in vključenosti. Udeleženci se učijo o konceptih, kot so nezavedni predsodki, kulturne razlike, in kako vplivajo na odnose v podjetju. Uporabljajte interaktivne tehnike, kot so igre vlog, simulacije in študije primerov, ki omogočajo razumevanje različnih perspektiv.

Vključite tematiko raznolikosti v interne komunikacije, kot so e-novice, objave na intranetu ali plakati na delovnem mestu. Spodbujajte vodje ekip, da redno govorijo o raznolikosti in vključevanju na sestankih in pri dnevnem delu.

Aktivno poslušanje in empatija:

  • Zaposleni lahko izboljšajo razumevanje svojih sodelavcev z aktivnim poslušanjem – to pomeni, da resnično prisluhnejo, brez prekinjanja in sodb.
  • Spodbujajte empatijo z vprašanji, kot so: “Kako bi se počutil, če bi bil v tej situaciji?” ali “Kako lahko bolje razumem tvoj pogled?”

Nezavedni predsodki:

  • Vsi imamo predsodke, zato je ključno, da jih ozavestimo. Organizirajte delavnice, kjer se zaposleni naučijo prepoznati in obvladovati svoje predsodke.
  • Spodbujajte dnevno refleksijo – na primer, po sestankih se vprašajte: “Ali sem vsem omogočil enakovredno priložnost za sodelovanje?”

Mentorstvo in mreženje:

  • Povežite zaposlene iz različnih okolij v mentorstvo ali projektne skupine, da si izmenjujejo znanja, izkušnje in poglede.
  • Spodbujajte mreženje na dogodkih, ki vključujejo vse zaposlene, da se bolje spoznajo.

Uporaba jezikovne vključenosti:

  • Poskrbite, da komunikacija v podjetju vključuje nevtralen in spoštljiv jezik, ki ne izključuje nikogar (npr. uporaba nevtralnih nazivov ali prilagajanje jezika kulturnim specifikam).

Bodite zavezani k učenju: Zaposleni se lahko vsak dan učijo o drugih kulturah, pogledih in vrednotah, bodisi s pogovori s sodelavci bodisi z branjem in raziskovanjem.

Vključite sodelavce v pogovore: Na sestankih bodite pozorni, da dajete priložnost tudi tistim, ki morda niso tako glasni. Na primer: “Kaj misliš ti o tem?” Podprite tiste, ki imajo drugačen pogled, in spodbujajte odprto izmenjavo idej.

Opozarjanje na diskriminacijo ali izključevanje: Če opazite neprimerno vedenje ali izključevanje, prijazno, a odločno opozorite na to. Na primer: “Mislim, da bi morali prisluhniti tudi ideji, ki jo je predlagal/a sodelavec/ka.”

Praznujte raznolikost: Zaposleni lahko predlagajo praznovanje različnih kulturnih praznikov ali dogodkov, kjer se vsi spoznavajo z različnimi tradicijami in običaji.

Sprejemanje povratnih informacij: Bodite odprti za povratne informacije o svojem vedenju in se pripravljeni izboljševati.

Ko zaposleni dnevno udejanjajo raznolikost in vključevanje:

  • Se izboljša timsko delo in ustvarjalnost, saj različni pogledi prinašajo boljše rešitve.
  • Narašča zavzetost zaposlenih, ker se vsi počutijo slišane in spoštovane.
  • Podjetje postane bolj privlačno za talente, saj ljudje iščejo okolja, kjer se počutijo sprejete.

Raznolikost in vključevanje nista enkratna projekta, temveč proces, ki ga vsak od nas oblikuje vsak dan. Z majhnimi, a doslednimi dejanji lahko skupaj ustvarimo delovno okolje, ki bo navdihujoče za vse.

Drugi korak je empatija:

Poskusimo razumeti perspektivo nekoga drugega. Postavljajmo vprašanja in se učimo.

Empatija pri raznolikosti in vključenosti je ključna za ustvarjanje okolja, kjer se vsi zaposleni počutijo cenjene, razumljene in vključene. Empatija omogoča globlje razumevanje potreb, čustev in izkušenj sodelavcev z različnimi ozadji, kar izboljšuje odnose, krepi sodelovanje in povečuje zavzetost. Nekaj strategij in tehnik, kako lahko zaposleni vsakodnevno uporabljajo empatijo.

Empatija v kontekstu raznolikosti in vključenosti pomeni:

Poskusiti razumeti izkušnje drugih: Predstavljajte si, kako je biti v čevljih nekoga z drugačno kulturno, družbeno ali osebno izkušnjo.

Biti odprt za drugačne perspektive: Namesto da bi takoj ocenjevali ali primerjali, sprejmite, da ima vsak svojo edinstveno zgodbo in pogled na svet.

Graditi odnose na spoštovanju: Empatija spodbuja poslušanje brez sodb in ustvarja prostor, kjer se ljudje počutijo slišane.

Aktivno poslušanje:

  • Osredotočite se na sogovornika: Ko nekdo govori, odložite svoje misli in resnično poslušajte, kaj govori.
  • Ponovite in povzemite: Uporabite izjave, kot so: “Če te prav razumem, praviš, da …” To kaže, da razumete njihov pogled in ga cenite.
  • Vprašajte pojasnila: Postavljajte vprašanja, kot so: “Lahko poveš več o tem, kako si to doživel/a?”

Soočanje z lastnimi predsodki:

  • Refleksija: Premislite o svojih nezavednih predsodkih in jih ozavestite. Na primer: “Ali me moje predstave o tej osebi ovirajo pri tem, da jo resnično razumem?”
  • Izziv predsodkov: Ko opazite predsodke pri sebi ali drugih, se vprašajte, ali temeljijo na dejstvih ali stereotipih.

Spodbujanje odprtih pogovorov:

  • Bodite radovedni: Z iskrenim zanimanjem vprašajte sodelavce o njihovih izkušnjah, kulturah in pogledih.
  • Delite svoje zgodbe: Bodite pripravljeni deliti svoje izkušnje, da ustvarite vzajemno zaupanje.

Pokažite sočutje v vsakdanjih situacijah:

  • Če sodelavec izrazi stisko ali frustracijo, recite: “Razumem, da ti je to težko. Kako ti lahko pomagam?”
  • Če kdo deli svoje izkušnje diskriminacije ali izključenosti, odgovorite z: “Hvala, ker si delil/a svojo zgodbo. Kako lahko prispevam k spremembi?”

Bodite pozorni na razlike: Opazujte, kako sodelavci izražajo svoje potrebe in želje. Na primer, nekdo morda potrebuje več časa za prilagoditev zaradi jezikovnih razlik ali novih delovnih postopkov. Prilagodite svoj pristop. Če sodelavec deluje bolj introvertirano, ga povabite k sodelovanju na način, ki mu ustreza.

Spremljajte svoje odzive: Premislite o svojih odzivih, preden se odzovete. Na primer, ko sodelavec predlaga idejo, ki se vam morda zdi nenavadna, poskusite reči: “To je zanimiv pogled na naš izziv. Povej mi več.”

Ustvarjajte okolje zaupanja: Bodite oseba, ki je dostopna in odprta za pogovore. Na primer, izrazite: “Vedno sem tukaj, če se želiš o čem pogovoriti.”

Spodbujajte enakovredno sodelovanje: Na sestankih bodite pozorni, da vsi dobijo priložnost za izražanje. Če opazite, da je nekdo tišji, ga vključite z vprašanjem, kot je: “Kaj ti misliš o tem?”

Izražajte priznanje: Cenite trud in prispevke sodelavcev, še posebej tistih, ki so morda v manjšini ali se težje vključujejo. Recite: “Res cenim, da si to delil/a. Tvoj pogled na izziv nam je vsem pomagal.”

Boljši odnosi: Ko ljudje čutijo, da jih razumete in cenite, se lažje povežejo in sodelujejo.

Zmanjšanje konfliktov: Empatija pomaga preprečevati nesporazume in spodbuja reševanje težav na spoštljiv način.

Večja zavzetost: Zaposleni, ki se počutijo razumljene in vključene, so bolj motivirani in produktivni.

Izboljšana inovativnost: Spoštovanje različnih pogledov vodi do boljših idej in rešitev.

Uporaba empatije je umetnost, ki jo lahko vsak zaposleni razvija z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji. Z empatijo gradimo mostove med razlikami in ustvarjamo kulturo, kjer se vsi počutijo vključene in cenjene.

Tretji korak je odprta komunikacija:

Spodbujajmo dialog in deljenje izkušenj, tudi če so te različne od naših.

Komunikacija kot ključni element raznolikosti in vključenosti igra pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnega okolja, kjer se vsi zaposleni počutijo cenjene, spoštovane in slišane. Učinkovita komunikacija ne pomeni le izmenjave informacij, temveč vključuje sposobnost razumevanja različnih perspektiv, prilagajanja sporočil in grajenja mostov med raznolikimi skupinami ljudi.

Kaj vključuje komunikacija v kontekstu raznolikosti in vključenosti?

Jasnost in spoštovanje: Govorite tako, da so vaše besede jasne in spoštljive do različnih kulturnih, jezikovnih ali osebnih ozadij.

Aktivno poslušanje: Zmožnost prisluhniti brez prekinjanja in iskreno razumeti perspektivo sogovornika.

Prilagodljivost: Upoštevajte, da imajo ljudje različne komunikacijske stile, in se prilagodite njihovim potrebam.

Aktivno poslušanje:

  • Dajte sogovorniku polno pozornost: Odložite telefone ali računalnike med pogovorom.
  • Potrdite razumevanje: Recite stvari, kot so: “Če prav razumem, misliš, da …” ali “To zveni zelo pomembno. Kako to vpliva nate?”
  • Izogibajte se prekinjanju: Pustite osebi, da dokonča svoje misli, preden odgovorite.

Nevtralnost jezika:

  • Uporabljajte jezik, ki je vključujoč in ne temelji na stereotipih. Na primer:
    • Namesto “fantje” uporabite “ekipa” ali “vsi”.
    • Bodite pozorni na pravilno uporabo imen in priimkov.

Prilagoditev komunikacijskemu stilu:

  • Vizualna komunikacija: Če delate z ljudmi, ki se bolje odzivajo na slike, diagrame ali predstavitve, vključite te elemente v pogovore.
  • Preprostost jezika: Pri delu z ljudmi, ki morda ne obvladajo jezika, ki ga uporabljate, poenostavite svoj govor in se izogibajte žargonu.
  • Kulturna občutljivost: Prepoznajte, da različne kulture različno razumejo ton, govorico telesa in neposrednost komunikacije.

Odprtost za povratne informacije:

  • Aktivno spodbujajte sodelavce, da delijo svoje izkušnje in občutke. Na primer, vprašajte:
    • “Kako se ti zdi naše sodelovanje v zadnjem času?”
    • “Kaj lahko storim, da izboljšam naše medsebojne pogovore?”
  • Povratne informacije sprejmite brez obrambnega odziva. Recite: “Hvala za tvoje mnenje. Razmislil/a bom, kako lahko to izboljšam.”

Reševanje konfliktov na spoštljiv način:

  • Če pride do nesoglasij, uporabite tehnike, kot so:
    • Osredotočenost na dejstva: Razjasnite nesporazume z vprašanji, kot so: “Ali mi lahko pomagaš razumeti, kaj te moti?”
    • Izogibanje obtoževanju: Namesto “Ti si vedno …” uporabite “Opazil/a sem, da …, in me zanima, kako to vidiš ti.”

Spodbujanje odprtega dialoga: Bodite dostopni za vprašanja in pogovore, povezane z raznolikostjo in vključenostjo. Na primer: “Vedno sem na voljo, če želiš deliti svoje ideje ali izzive.” Vključite vse v pogovor na sestankih. Če je kdo tišji, ga povabite z vprašanjem, kot je: “Kaj misliš ti o tem?”

Redna refleksija: Premislite, kako komunicirate s sodelavci. Ali uporabljate spoštljiv ton? Ali dajejo vaša dejanja občutek vključenosti? Če opazite komunikacijske ovire, se vprašajte: “Kako lahko bolje izrazim svoja sporočila ali poslušam druge?”

Spodbujanje pozitivnega jezika: Uporabljajte izraze, ki gradijo zaupanje in povezanost, kot so: “Cenim tvoj pogled na zadevo,” “Res je zanimiva ideja,” ali “Tvoje delo pomembno prispeva k našemu uspehu.”

Bodite vzgled: Prvi pozdravite nove sodelavce ali tiste, ki so morda izključeni. Če opazite neprimerne ali izključujoče komentarje, jih spoštljivo naslovite, na primer: “Ali si pomislil/a, kako bi lahko to zaznal nekdo drug?”

Večja povezanost: Ko zaposleni čutijo, da jih poslušate in razumete, se lažje povežejo s svojo ekipo.

Izboljšano sodelovanje: Jasna in spoštljiva komunikacija zmanjšuje nesporazume in spodbuja timsko delo.

Višja zavzetost: Vključujoča komunikacija zaposlenim daje občutek, da so njihova mnenja in prispevki cenjeni.

Učinkovito reševanje konfliktov: Pristopi, ki temeljijo na spoštovanju, pomagajo reševati nesoglasja na način, ki krepi odnose.

Komunikacija je most, ki povezuje raznolikost z vključenostjo. Z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji lahko zaposleni ustvarjajo okolje, kjer se vsi počutijo slišane in vključene, kar vodi k bolj pozitivni in produktivni delovni kulturi.

Da bi kot zaposleni pokazali spoštovanje do raznolikosti in pomen vključevanja, je ključno, da se izogibamo določenim vedenjem, ki lahko nehote ali namerno ustvarijo občutek izključevanja ali nespoštovanja. V nadaljevanju so opisani primeri, česa se je treba izogibati, da s svojimi dejanji vsak dan podpiramo raznolikost in vključenost na delovnem mestu:

 Neupoštevanje ali omalovaževanje različnih perspektiv

  • Ne prekinjajte drugih: Vsakdo si zasluži, da se njegov glas sliši. Če koga prekinjate ali ignorirate, to lahko pokaže nespoštovanje.
  • Ne zavračajte idej zaradi predsodkov: Raznolikost prinaša različne poglede. Zavračanje idej brez razmisleka, ker prihajajo od nekoga z drugačnim ozadjem, je napačno in škodljivo.
  • Ne vztrajajte pri svojem načinu dela kot edinem pravilnem: Različni ljudje delujejo drugače. Bodite odprti za nove pristope in drugačne poglede.

Ne uporabljajte neprimernega ali izključujočega jezika

  • Izogibajte se stereotipom: Ne uporabljajte komentarjev ali šal, ki temeljijo na predsodkih ali stereotipih. To lahko ljudi prizadene in zmanjša občutek varnosti.
  • Ne uporabljajte pokroviteljskega tona: Pokroviteljski komentarji (“Nisem mislil, da bi ti to zmogel/a.”) lahko zvenijo poniževalno.
  • Bodite pozorni na priimke in imena: Ne uporabljajte napačno imen ali priimkov, ko govorite o sodelavcih, saj to kaže na nespoštovanje njihove identitete.

Ne bodite brezbrižni do razlik ali izzivov, s katerimi se soočajo drugi

  • Ne zavračajte izkušenj drugih: Če vam nekdo deli svoje izkušnje z diskriminacijo ali izključevanjem, jih ne zmanjšujte z izjavami, kot je “Tega si ne bi smel/a jemati osebno.”
  • Ne predvidevajte, da so vsi enaki: Ne domnevajte, da vsi zaposleni delijo iste vrednote, interese ali življenjske okoliščine.

Ne zapirajte možnosti za sodelovanje ali prispevek drugih

  • Ne oblikujte “klik”: Ne izključujte sodelavcev iz pogovorov, odločitev ali priložnosti za sodelovanje zaradi njihove raznolikosti.
  • Ne jemljite zaslug za delo drugih: Če nekdo prispeva k uspehu, mu priznajte zasluge, ne glede na njihov položaj ali ozadje.
  • Ne ignorirajte tišjih članov ekipe: Aktivno vključite vse, tudi tiste, ki morda niso tako glasni.

Ne podpirajte nepravičnih praks ali vedenja

  • Ne bodite tiho ob diskriminaciji: Če opazite izključujoče ali diskriminatorno vedenje, ga ne ignorirajte. Zlasti v trenutkih, ko drugi potrebujejo podporo, je vaša tišina lahko razumljena kot odobravanje.
  • Ne podcenjujte pomena svojih dejanj: Tudi majhne besede ali geste štejejo. Pazite, da ne krepite kulture, ki podpira pristranskost.

Ne izogibajte se pogovorom o raznolikosti in vključevanju

  • Ne bojte se pogovorov: Raznolikost in vključevanje sta občutljivi temi, vendar se ju ne smemo izogibati. Pokažite zanimanje za učenje in pripravljenost na spremembe.
  • Ne domnevajte, da ste brez predsodkov: Samorefleksija je ključna. Čeprav se morda zdi neprijetno, je pomembno razmisliti o svojih morebitnih nezavednih pristranskostih.

Ne bodite pasivni glede vključevanja

  • Ne pričakujte, da je to odgovornost drugih: Vključevanje je naloga vseh zaposlenih. Ne čakajte, da ukrepajo samo vodje ali kadrovska služba.
  • Ne prezrite kolegov, ki potrebujejo podporo: Bodite aktivni pri tem, da povabite ljudi k sodelovanju, jih pohvalite ali podprete, kadar opazite, da so izključeni.

Ne jemljite raznolikosti kot obveznosti, temveč kot priložnost

  • Ne glejte na raznolikost kot na težavo: Raznolikost ni ovira, ampak bogastvo. Če jo vidite kot breme, to vpliva na vaše vedenje in odnos.
  • Ne zavračajte sprememb: Svet se nenehno spreminja. Sprejmite raznolikost kot naravni del razvoja organizacije in vas kot posameznika.

S pravimi dejanji in odnosom lahko vsak zaposleni prispeva k vključujoči kulturi, kjer se vsi počutijo cenjene in spoštovane.


Ko gradimo okolje, ki spoštuje raznolikost in vključuje vse, koristimo tako podjetju kot zaposlenim. Zaposleni občutijo večjo pripadnost, zadovoljstvo in motivacijo, kar vodi do večje ustvarjalnosti in boljših odnosov. Podjetje pa s tem pridobi bolj inovativne rešitve, boljše odnose s strankami in močan ugled na trgu.

Na koncu je ključno, da razumemo: raznolikost in vključevanje nista samo poslovni strategiji – sta temelj človečnosti. Vsi imamo nekaj edinstvenega, kar lahko prispevamo. Moč našega podjetja ni le v tem, kar vsak od nas posamezno prinese, temveč v tem, kaj lahko ustvarimo skupaj, ko spoštujemo in vključujemo vsak glas.

Zato vas vabim, da razmislite, kako lahko prispevamo k bolj raznolikemu in vključujočemu okolju. Ne gre le za spremembe v pravilnikih ali strategijah – gre za spremembo v naših srcih in miselnosti. Skupaj lahko ustvarimo kulturo, kjer vsakdo čuti, da pripada in da lahko pokaže svoj najboljši jaz.

🧩Hvala vam, ker ste pripravljeni sprejemati, spoštovati in vključevati. Skupaj smo močnejši🧩.

Stopite v stik z nami in skupaj bomo oblikovali izobraževalno delavnico, prilagojeno potrebam vašega podjetja, za spodbujanje raznolikosti in vključujoče kulture na: info@hrinstitute.si.